Prejšnji vikend smo spet obiskali barje, tokrat z razširjeno pasjo družino - pridružili sta se nam še tetki Yiga in Yala ter striček Daily:
Mami? Mami ... ? Zakaj tečeš v to smer?
Ojoj, ojoj, OJOJ. Bejžmooo!
Pa spet ta hudičeva stvar zelena ... izgini, pošast!!!
Potem pa je sredi tedna zapadel prvi snegec, najprej ga je bilo še bolj malo, a ravno zadosti, da smo se vanj povsem zaljubili. No, logično, saj gre vendar za vodo v prahu!
Potem pa je kar padalo in padalo in ...
Tale naša mama je čist utrgana. Bejžmo, spet!!!
... in kar padalo in padalo, mi pa še bolj navdušeno v to puhasto, mrzlo, belo veselje!
Tole nam sicer ni bilo najbolj po volji, ampak za tako uživancijo mora človek (no, khm, pes) tudi kaj potrpeti, a ne?
Zdaj pa samo še pod tuš in spat ...
Jaz ne morem met več odprtih oči ...
držte me, držte!
Nekaj več slikic z naših dogodivščin pa lahko najdete tule.
No, pa smo spet tu. Tale teden je bil tako aktiven, da ga je enostavno treba čim prej popisati!
Že pred vikendom smo se končno odpravili k mojim staršem nad Mozirjem, kjer so kužoni v naravi najsrečnejša bitja pod soncem (no, v tem primeru pod oblaki in sredi megle, ups). Tamali so potrebovali natanko 3,27 minute, da so brez strahu raziskali celotno njim dovoljeno območje, potem pa so se začele norčije:
Najprej smo živcirali strička Dailya, ki, ne vem zakaj, histerično beži pred vsemi nami. Čudak.
Potem smo nadlegovali tetko Yigo in ji poizkušali ukrasti kruhek. Ni bila navdušena, se nam zdi.
Nato smo se zabavali še s sestrično Yalo. Ta nas je bila najbolj vesela. :)
Na koncu smo se vsi zedinili: tale naš "Grunt" je zakon! Sem nas bojo še peljali teli naši človečnjaki.
Da pa nam ne bi bilo dolgčas tudi v ljubljanski kotlini (ja, od tu baje smo, so nas naučili - smešno ime, kotlina. Haha.), smo šli dan kasneje pogledati še neko mlakužno področje .. Garje? Marje? Barje! Ja, to bo ta pravo.
Najprej smo malo šibali gor in dol - toliko prostoraaaa!
Napadali tetko Yisho in neke čudne izrastke iz tal, ki so se konkretno upirali.
Potem pa smo odkrili ... vodo. Ja, voda je sedaj naš najboljši prijatelj.
Eni so se notri podali prostovoljno ...
Drugi smo notri popadali, ker smo še malce štorasti. Aaaa, daj me ven, daj me ven!
In kar naenkrat je svet izgledal brezmejen, potrebno se je bilo dotakniti vsakega kotička, odkriti vsako skrivnost - in to najhitreje, kar se sploh da! Gremooooooooo!
Bejžteeee! Mokra nora tetka Yisha greee!
Temu se baje reče tibetanski krogi sreče, so nas naučili.
Malce smo se še poigrali:
.. nato pa smo se odpravili domov. In če nam je bila voda v hribih in na barju všeč, nam tale v stanovanju sploh ni bila. Spustite nas ven!
Ne morem ven, ne morem ven, ne morem ven, aaaaa!
No, slej ko prej se je končalo tudi to mučenje in potem smo se
samo še družno zbasali na največjo posteljo in zadrnjohali.
Tam ene pol ure bosta imela dosti miru, a ne? Mmmm, zzz, zzz, zzz ...
To soboto je največji korenjak legla, Nubo, še na hitro polizal najina obraza, se še zadnjič zapodil in se poigral z bratcem in sestricama, nam vsem z repkom pomahal v slovo in se podal novim dogodivščinam naproti. Medtem ko smo mi še malce pošmrcali, se on s svojo novo družino že na veliko zabava, pridno je in predvsem normalno prespi cele noči. Hvala, Nubo, da nama nisi pustil tega zadovoljstva in si naju skupaj z ostalimi faloti veselo zbujal, če se je le dalo. :D
Takole smo se zadnji večer, po izletu na vikend in
celodnevnem norenju, še zadnjič skupaj pocrkljali v isti posteljici.
Naja, Nyima in Namsho pa so se odločili, da bodo nove lastnike šarmirali s čim več novimi znanji. Tako se je Namsho odločil, da bo tedensko čistil police, na katerih biva pasja hrana:
Bi tudi ta višje, pa ne dosežem!
Naja želi svetu pokazati, da ne potrebuje veliko prostora in lahko spi kar v knjižnih omarah:
Kako lepo od Maše in Blaža, da sta izpraznila spodnjo polico ..
Hmmm! Me prav zanima, kaj jima je dalo to idejo.
Vsi trije skupaj pa so vzorni učenci in takole pozorno poslušajo, ko jim Maša razlaga osnove hišne čistoče, pravilnega obnašanja na štrikcu in kompleksna zaporedja sedi-prostor-sedi-tačko-prostor-sedi:
Tale tetka pa kar ne neha in ne neha nakladati ...
Boljše, da bo na koncu padel kak briket!
No, konec koncev smo pa le še mladički in ni vraga, da si ne bi malo časa rezervirali tudi za igranje in norenje. Akcijaaaa!
No, daj, če si upaš ...
MIIIIR! MAMA HOČE SPAT!
Več slikovnega materiala iz 8. tedna smo pospravili semle, v kratkem pa še malo o naših dogodivščinah v 9. tednu .. le par dni je mimo, pa smo bili že na drugem koncu Slovenije, obiskali ljubljansko barje (in se nekateri prvič prostovoljno kopali!) in bili tudi (neprostovoljno) stuširani. Dolgčas nam ni. :)
